Odbojka  je svoje domovanje najprej našla na področju severne Primorske, predvsem v Kanalu ob Soči. Tam so jo prinesli Američani in od tam se je razširila tudi k nam.

Začetki odbojke v Izoli sežejo v leto 1957, ko je v Izoli odbojka uvrščena na seznam sindikalnih športnih iger. Igrišča so se nahajala v Tomažičevi ulici, na kopališču Stavbenika. Igrišče je bilo zemljano, linije so bile narejene iz lesenih letvic, igralci so bili bosi.

Že takrat so se na igriščih pojavljale tudi odbojkarice. Organizirana vadba je bila v sklopu TVD Partizan.

Oseba najbolj odgovorna za razvoj odbojke v Izoli je bil Boris Debeljak, ki je bil predsednik komisije za odbojko okraja Koper, kasneje tudi član in delegat v Odbojkarski zvezi Slovenije. Najvidnejši odbojkaši takrat so bili Debeljak Boris, Mičo Bergant, Maks Moren, Udrih Vlado, Mile Antolovič, Rafael Krpan, Tomaž Lazar, Lucijan Kleva, Lilo Jakomin, Milovan Stubelj, Edo Torkar, Drago Lepoša, Jože Vodovnik, Hinko Dagian, Jože Kepic, Anton Flego in Bert Gašperšič.

Treningi so potekali v telovadnici v kateri je zdaj kino dvorana, tekme so odigravane zunaj, na igriščih v Kraški ulici ob prisotnosti 200-300 gledalcev.

Po nekaj letih je v izolsko ekipo prišel takratni državni reprezentant Franc Kržišnik.

V teh časih so vsa tekmovanja potekala na prostem, večina igralcev je bila bosih, pred tekmo je sodnik izbral najboljšo med žogami, ki so jih ekipe prinesle s seboj. Ekipe so se na tekmovanja vozile s kamiončki sponzorjev, predvsem koprske Soče in Elektrokopra, ekipam so pomagali tudi Luka Koper in Mehanotehnika.

Ves ta čas so se z odbojko, bolj rekreativno, ukvarjala tudi dekleta, zagona za njihovo organizirano delo je zmanjkalo 1964 leta.

Odbojkarska sekcija DTV Partizan se je preimenovala v Odbojkarski klub Izola v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pojavila so se nova imena: brata Kapel, Zoran Nikolič, Rado Kolenc, Zdravko Jovič, Drago Klepač, Dragan Mitruševski, Iztok Lesjak in mnogi drugi, ki so uspeli tekmovati tudi v drugi jugoslovanski ligi.

Dekleta so pričela z organizirano vadbo v letih 1967-70, v glavnem v OŠ Vojke Šmuc. Do takrat so organizirano trenirale le rokometašice. Z uradnimi nastopi so začele 1974 leta in prenehale 1978 leta, ko je večina igralk nadaljevala z odbojko v koprskem odbojkarskem klubu. Prvi predsednik ženske odbojkarske sekcije je bil Gasperini Bruno, trener pa Drago Klepač.

Članska moška ekipa se je ob pomoči tujih igralcev (Pavljuk Oleg, Voronkov Pavel, Popović Dragan, Ristić Saša) uspela uvrstiti v prvo državno odbojkarsko ligo, tam tekmovala eno sezono in zaradi pomanjkanja igralcev zaradi odhoda na šolanje, prestopov v druge klube in poškodb izstopila iz tekmovanj v državnih ligah.

Z zatonom moške se je začel razvoj ženske odbojke v Izoli. Ključno je bilo leto 1996, ko je mlada ženska ekipa Odbojkarskega kluba Izola pričela s tekmovanjem v 3. državni odbojkarski ligi, kmalu napredovala v drugo in za tem tudi v prvo ligo.

V tem času so mladi izolski ekipi pomagale izkušenejše odbojkarice z obalnega področja (Nataša Stanić, Lea Kolar, Tamara Dobrinja…). Po treh sezonah je ekipa izstopila iz DOL zaradi finančnih težav. Ves čas so delovale in se udeleževale vseh uradnih tekmovanj vse mlade klubske selekcije. Naše mlade odbojkarice so uspele z lastnimi moči priboriti nastopanje v drugi DOL v kateri so se uvrstile v vrh razpredelnice.

Danes v klubu delujejo vse mlajše selekcije, ki se uvrščajo v državni vrh na tekmovanjih v njihovih starostnih skupinah. Ponovno se je pojavil interes za moško odbojko, nekaj dečkov trenutno redno trenira s deklicami.

Odbojkarski klub Izola je prvi v nekdanji skupni državi pričel z izgradnjo igrišč in s tekmovanji v novi olimpijski panogi – odbojki na mivki. Jasmin Čuturić in Igor Komadina sta bila državna prvaka, Jasmin Čuturić je po tem osvajal državna prvenstva še osemkrat, igrajoč skupaj s Samom Miklavc. Med dekleti je Jelena Pešić bila pionirska, kadetska, mladinska in članska državna prvakinja, po njenih stopinjah je šlo še nekaj mladih izolskih odbojkaric, predvsem sestri Špela in Urška Morgan. Špela je nastopala na številnih turnirjih doma in v tujini, osvojila je številne naslove državne prvakinje v mladih kategorijah. Na Evropskem prvenstvu je osvojila sedmo mesto.

Odbojkarski klub Izola trenutno šteje približno 50 mladih odbojkaric in 4-5 dečkov. Delo z mladimi in kakovostna rast je osnovna orientacija kluba.